Deontološko (samo)razumevanje ustavnosodnih pristojnosti
Značilnosti proceduralno-materialne teorije legitimnosti, usmerjene k pogojem, kriterijem in okoliščinam za sprejemanje najboljših možnih odločitev, naj bi se prilegale sodobnemu evropskemu konstitucionalizmu. Ustavno sodstvo ima tu posebno vlogo in pomen. Razlog legitimnosti njegovih pravotvornih p...
Na minha lista:
| Publicado no: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Autor principal: | |
| Formato: | Article ou chapitre numérique |
| Idioma: | Slovenian |
| Publicado em: |
Revus
2013
|
| Assuntos: | |
| Acesso em linha: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Resumo: | Značilnosti proceduralno-materialne teorije legitimnosti, usmerjene k pogojem, kriterijem in okoliščinam za sprejemanje najboljših možnih odločitev, naj bi se prilegale sodobnemu evropskemu konstitucionalizmu. Ustavno sodstvo ima tu posebno vlogo in pomen. Razlog legitimnosti njegovih pravotvornih pristojnosti gre iskati pri legitimnosti temeljnih pravic in svoboščin. Razumeti jih gre deontološko kot norme in ne teleološko kot vrednote. Samo norme se namreč da univerzalizirati kot veljavne in kot »enako dobre« za vse. Zamenjava logike moči za moč logike naj bi bila univerzalni pogoj za njihovo univerzalnost. Metodološko (samo)razumevanje ustavnosodnega odločanja naj bi bilo zato deontološko, kot odločanje na temelju norm, z normami in o normah, sposobnih univerzalizacije. In ne teleološko. Enako naj bi veljalo za Strasbourško sodišče. |
|---|