Temeljna svoboščina ljubiteljev umetnosti
V prispevku so postavljeni temelji pravnega statusa ljubitelja umetnosti, ki je v pravni doktrini pogosto zanemarjen. Avtor poudarja vse večjo potrebo po pozitivni opredelitvi tega statusa, saj se ljubitelj z razvojem tehničnih ukrepov za zaščito avtorskih del, ki vse bolj ovirajo njegovo svobodno u...
Gardado en:
| Publicado en: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Autor Principal: | |
| Formato: | Article ou chapitre numérique |
| Idioma: | Slovenian |
| Publicado: |
Revus
2013
|
| Sujets: | |
| Acceso en liña: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Résumé: | V prispevku so postavljeni temelji pravnega statusa ljubitelja umetnosti, ki je v pravni doktrini pogosto zanemarjen. Avtor poudarja vse večjo potrebo po pozitivni opredelitvi tega statusa, saj se ljubitelj z razvojem tehničnih ukrepov za zaščito avtorskih del, ki vse bolj ovirajo njegovo svobodno uživanje stvaritve, ter z nedavnimi spremembami avtorskopravnih zakonodaj po zgledu ameriškega DMCA (Digital Millennium Copyright Act), ki utrjujejo takšno stanje, čuti vse bolj ogroženega. Avtor tako zariše okvire, v katerih ljubitelj uživa popolno svobodo v uživanju stvaritve. Gre za pravno varovano območje svobode, katerega pravno varstvo ustreza splošnemu interesu, ki mora voditi zakonodajalca, poleg tega pa lahko svobodo uživanja stvaritve štejemo tudi med temeljne človekove pravice in svoboščine. Francoski izvrnik tega referata je bil junija 2006 predstavljen na seminarju »Lastnina in temeljne svoboščine«, ki je bil izveden v okviru programa »Lastninski modeli v 21. stoletju« na inštitutu CECOJI (Centre de COopération Juridique Internationale – UMR 6224 CNRS) Univerze v Poitiersu. Opombe niso del izvirnega besedila, temveč gre za opombe prevajalke. |
|---|