Tri razsežnosti pravne države
Le redko kdo poudarja, da dostop posameznikov do ustavnega sodišča ni namenjen zgolj varstvu človekovih pravic, ampak pomembno pripomore tudi k resnični ustavnosti pravnega reda. Ob napovedovanih ustavnih spremembah zato v tej razpravi razčlenim povezavo med zasebnim dostopom do ustavnega sodišča in...
Αποθηκεύτηκε σε:
| Τόπος έκδοσης: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Κύριος συγγραφέας: | |
| Μορφή: | Article ou chapitre numérique |
| Γλώσσα: | Slovenian |
| Έκδοση: |
Revus
2014
|
| Θέματα: | |
| Διαθέσιμο Online: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Περίληψη: | Le redko kdo poudarja, da dostop posameznikov do ustavnega sodišča ni namenjen zgolj varstvu človekovih pravic, ampak pomembno pripomore tudi k resnični ustavnosti pravnega reda. Ob napovedovanih ustavnih spremembah zato v tej razpravi razčlenim povezavo med zasebnim dostopom do ustavnega sodišča in pojmom pravne države. V ta namen izrišem tudi velik del pomenskega ogrodja pravne države. Na koncu različne oblike ustavnonadzornih ureditev razvrstim glede na to, ali pravno državo krepijo ali pa omejujejo. Jedro tega besedila je prevod prvega poglavja naloge: Private Access to Constitutional Justice – as a Foundation of the Rule of Law and as a Trigger of Asphyxia Constitutionis Justitiae, ki sem jo napisal v okviru študija na Evropski akademiji za teorijo prava v Bruslju. Za kritične pripombe se zahvaljujem Manuelu Atienzi in Riccardu Guastiniju. Dodatne pomisli bodo dobrodošle na naslov: andrej.kristan@gmail.com. |
|---|