Suverenost, ljudstvo in človekove pravice
Članek obravnava štiri vidike suverenosti. Prvi vidik je teoretična predpostavka, da je politična oblast utemeljena s suvereno odločitvijo naroda kot nosilca neodtujljive pravice do politične samoodločbe in samobitnosti. Pojem naroda gre razumeti kot skupek zgodovine in tradicije, temeljnih pravil,...
Wedi'i Gadw mewn:
| Cyhoeddwyd yn: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Prif Awdur: | |
| Fformat: | Article ou chapitre numérique |
| Iaith: | Slovenian |
| Cyhoeddwyd: |
Revus
2013
|
| Pynciau: | |
| Mynediad Ar-lein: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Crynodeb: | Članek obravnava štiri vidike suverenosti. Prvi vidik je teoretična predpostavka, da je politična oblast utemeljena s suvereno odločitvijo naroda kot nosilca neodtujljive pravice do politične samoodločbe in samobitnosti. Pojem naroda gre razumeti kot skupek zgodovine in tradicije, temeljnih pravil, načel, vrednot, pričakovanj ipd. Je širši od pojma ljudstva kot skupnosti določenih in živečih posameznikov. Ljudstvo ni suvereno, tudi ne njegova volja. Ljudstvo je v slovenski predstavniški demokraciji (le) nosilec oblasti za vzpostavitev in legitimacijo vladajoče strankarske politike. Svojo neposredno vez s suverenostjo izčrpa z volitvami. To je drugi vidik. Tretji vidik je dejstvo, da je državna oblast le bolj ali manj avtonomna, ne pa dejansko suverena. Suverenost kot politični in moralni koncept zahteva očitno in prepričljivo vez s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami ter s človečnostjo, kot smotrom in ciljem suverenosti. Njim gre pripisati suverenost – kot politično in moralno kakovost. Tako je tudi v Republiki Sloveniji, kjer je uveljavljen model temeljske ustavne demokracije. |
|---|