Kontinuiteta s pomanjkljivostmi: novi Madžarski temeljni zakon
Novi Madžarski temeljni zakon je stopil v veljavo 1. januarja 2012. Avtorja v članku pokažeta, da vsebina Temeljnega zakona povečini izhaja iz prejšnje demokratične liberalne ustave, vendar je njegova retorika konzervativno krščansko historicistična. Temeljni zakon in prehodne določbe (sprejete pose...
Guardat en:
| Publicat a: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Autors principals: | , |
| Format: | Article ou chapitre numérique |
| Idioma: | Slovenian |
| Publicat: |
Revus
2013
|
| Matèries: | |
| Accés en línia: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Sumari: | Novi Madžarski temeljni zakon je stopil v veljavo 1. januarja 2012. Avtorja v članku pokažeta, da vsebina Temeljnega zakona povečini izhaja iz prejšnje demokratične liberalne ustave, vendar je njegova retorika konzervativno krščansko historicistična. Temeljni zakon in prehodne določbe (sprejete posebej) imajo kljub temu nekaj vsebinskih pomankljivosti, kot je na primer omejevanje pristojnosti ustavnega sodišča, odpustitev pooblaščenca za varstvo podatkov in predsednika vrhovnega sodišča, pristojnost vodje sodne uprave in vrhovnega tožilca, da za vsako zadevo izbereta sodišče, možnost doživljenjskega zapora in pretirana uporaba kardinalnih (organskih) zakonov. Te vsebine bodisi kršijo splošna načela ustavništva ali pa Evropske unije in mednarodnopravnih obveznosti. Nekaj pomankljivosti je mogoče razrešiti z ustvarjalnim razlaganjem, če bo madžarsko ustavno sodišče sprejelo to vlogo varuha evropskih ustavnih vrednot. |
|---|