Miranda: ustavna pravica ali ne?
Avtorica v prispevku analizira razvoj mirande v ZDA od leta 1966 do danes in primerja današnjo ameriško mirando s slovensko. V prispevku zagovarja stališče, da je bistvena razlika med njima v tem, da ima slovenski kazenski postopek dve mirandi, ameriški pa eno. Ameriška miranda se namreč uporablja,...
محفوظ في:
| الحاوية / القاعدة: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| المؤلف الرئيسي: | |
| التنسيق: | Article ou chapitre numérique |
| اللغة: | Slovenian |
| منشور في: |
Revus
2013
|
| الموضوعات: | |
| الوصول للمادة أونلاين: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| الملخص: | Avtorica v prispevku analizira razvoj mirande v ZDA od leta 1966 do danes in primerja današnjo ameriško mirando s slovensko. V prispevku zagovarja stališče, da je bistvena razlika med njima v tem, da ima slovenski kazenski postopek dve mirandi, ameriški pa eno. Ameriška miranda se namreč uporablja, ko je osumljencu od vzeta prostost in je ob tem zaslišan, medtem ko se slovenska miranda uporablja, ko je osumljencu odvzeta prostost ali ko je zaslišan s strani policije, ob tem da je miranda ob odvzemu prostosti ustavna pravica, miranda ob zaslišanju pa ne vedno. Avtorica z analizo odločb Vrhovnega sodišča ZDA pri kaže, da se je ameriška miranda v zadnjih letih zelo približala kontinentalnemu kazenskemu postopku, predvsem v smislu spreminjanja mirande v luči iskanja materialne resnice. Vrhovno sodišče ZDA je namreč s svojimi odločitvami uvedlo številne izjeme od originalne Mirande, ki so v lanskem letu pripeljale do tega, da se lahko na sojenju zoper obdolženca uporabi fizični dokaz, ki je bil pridobljen s kršenjem mirande. Avtorica je mnenja, da je takšna miranda zelo podobna slovenski mirandi v pred kazenskem postopku, ki dopušča policijsko zaslišanje osumljenca brez prisotnosti zagovornika, na podlagi katerega policija sicer res napravi »le« uradni zaznamek, vendar pa lahko policija na podlagi takega uradnega zaznamka zakonito zbira dokaze, hkrati pa se s takim za znamkom lahko seznani tudi sodnik, ki odloča o glavni stvari. Avtorica v razpravi opozori na pomembno dejstvo, da se slovenska in ameriška ureditev v svojih ustavnih določbah bistveno razlikujeta. Ustava ZDA namreč nima izrecnih določb o pravici do molka ali pravici do zagovornika ob odvzemu prostosti in policijskem zaslišanju, za to je miranda le eden iz med načinov varovanja privilegija zoper samoobtožbo. Miranda tako ni ustavno zavarovana pravica, njeno kršenje pa samo po sebi še ne predstavlja upravičenega razloga za izločitev tako pridobljenih dokazov. Ustava RS ima na drugi strani izrecno določbo o pravici do molka in pravici do zagovornika ob odvzemu prostosti, zato slovenska miranda ob odvzemu prostosti ni le način varovanja privilegija zoper samoobtožbo, tem več ustavna pravica. Prav zato ureditev policijske ga zaslišanja v pred kazenskem postopku v primerih, ko je to povezano z odvzemom prostosti in ko osumljencu obenem ni zagotovljena pomoč zagovornika, ni skladna z Ustavo RS. V takih primerih se na podlagi uradnega zaznamka ne bi smelo pridobivati drugih dokazov oziroma bi morali biti ta ki dokazi izločeni, prav tako pa bi moral bi ti izločen uradni za znamek, saj gre za neposredno kršitev ustavne določbe o pravici do zagovornika. |
|---|