Pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi EKČP
Ali je pravica dostopa do informacij javnega značaja kot temeljna človekova pravica varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah? Na to vprašanje teorija in praksa ne odgovarjata po vsem enotno, zato avtorica v pričujočem prispevku analizira judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice...
Saved in:
| In: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Main Author: | |
| Format: | Article ou chapitre numérique |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
Revus
2013
|
| Subjects: | |
| Online Access: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Summary: | Ali je pravica dostopa do informacij javnega značaja kot temeljna človekova pravica varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah? Na to vprašanje teorija in praksa ne odgovarjata po vsem enotno, zato avtorica v pričujočem prispevku analizira judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice. Njena temeljna ugotovitev je, da v nasprotju s splošnim prepričanjem sodišče izrecno zanika, da bi iz »pravice sprejemati informacije« v 10. členu EKČP izhajala pozitivna dolžnost države, da zbira ali razširja informacije. Ta pravica državi prepoveduje le, da bi omejevala prejem informacij, ki jih posamezniku želijo posredovati druge osebe. Vendar posameznikom ne daje pravice dostopa do informacij v posesti javnih oblasti, prav tako tudi ne zajema dolžnosti države, da posamezniku takšne informacije posreduje. Priznanju pravice dostopa do informacij je ESČP bolj naklonjeno le, ko javne oblasti razpolagajo z dokumenti, ki vsebujejo bodisi osebne podatke posameznikov bodisi informacije, ki imajo neposreden vpliv na njihovo življenje in zdravje. Vendar v teh primerih dostop priznava na podlagi pravice do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP in ne na podlagi pravice prejemati informacije iz 10. člena EKČP. |
|---|