Ustavnosodna prepoved delovanja politične stranke – v imenu demokracije
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primerih Refah in Gorzelik odločilo, da lahko država zaradi ohranjanja demokratične ureditve (upoštevajoč ravnovesje med demokracijo in pravno državo) uporabi tudi drastičen in radikalen poseg – prepove delovanje politične stranke – ter s tem grobo poseže v...
שמור ב:
| הוצא לאור ב: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| מחבר ראשי: | |
| פורמט: | Article ou chapitre numérique |
| שפה: | Slovenian |
| יצא לאור: |
Revus
2014
|
| נושאים: | |
| גישה מקוונת: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| סיכום: | Evropsko sodišče za človekove pravice je v primerih Refah in Gorzelik odločilo, da lahko država zaradi ohranjanja demokratične ureditve (upoštevajoč ravnovesje med demokracijo in pravno državo) uporabi tudi drastičen in radikalen poseg – prepove delovanje politične stranke – ter s tem grobo poseže v izvrševanje pravice do združevanja, ki jo zagotavlja 11. člen konvencije. Restriktivni državni ukrep je skladen s konvencijo le, (i) če ima država za ukrepanje podlago v zakonodaji, (ii) zasleduje legitimen cilj, (iii) ukrep pa je nujno potreben v demokratični družbi, pri tem pa lahko drćava poseže v izvrševanje pravice že zgolj ob obstoju zadostne nevarnosti za obstoj demokracije. V primeru Refah je nevarnost predstavljala stranka, ki je grozila z uvedbo sistema pluralizacije pravnih sistemov in šarije (islamskega prava), v primeru Gorzelik pa združenje, ki se je razglasilo za narodno manjšino, ki v družbi ni bila priznana, v primeru registracije pa bi se lahko neupravičeno dokopalo do zakonsko določenih privilegijev. |
|---|