Državni zbor po 1. maju – igralec ali zgolj statist na evropskem prizorišču
Državni zbor, ki v skladu z našo ustavno ureditvijo opravlja zakonodajno funkcijo in je nosilec zakonodajne oblasti ter splošni predstavniški organ, bo svojo sedanjo funkcijo po 1. maju 2004 (ko bo Slovenija vstopila v EU) ohranil tudi v delu prenesenih pristojnosti na institucije EU, saj posredno,...
保存先:
| 出版年: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| 第一著者: | |
| フォーマット: | Article ou chapitre numérique |
| 言語: | Slovenian |
| 出版事項: |
Revus
2014
|
| 主題: | |
| オンライン･アクセス: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| 要約: | Državni zbor, ki v skladu z našo ustavno ureditvijo opravlja zakonodajno funkcijo in je nosilec zakonodajne oblasti ter splošni predstavniški organ, bo svojo sedanjo funkcijo po 1. maju 2004 (ko bo Slovenija vstopila v EU) ohranil tudi v delu prenesenih pristojnosti na institucije EU, saj posredno, prek vlade, lahko sodeluje v zakonodajnem postopku EU. Navedeno mu omogočajo ne samo marca lani razglašene ustavne spremembe, ki prinašajo novo razmerje med parlamentom in vladi, ampak predvsem iz teh sprememb izhajajoči zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v EU zadevah, ki je trenutno v tretji obravnavi. Primerjalna ustavna ureditev nam kaže, da imajo podobne rešitve tudi ustave Nemčije, Francije, Avstrije, Švedske, Finske in Madžarske, ki prav tako na ustavni ravni rešujejo razmerje parlament – vlada glede EU zadev. Postopek spreminjanja slovenske ustave je potekal vzporedno z reformo EU, katere ključna naloga je bila dati večjo vlogo nacionalnim parlamentom v postopku sprejemanja odločitev. Kakšna bo vloga državnega zbora po 1. maju je odvisno predvsem od njega samega ter načina in kvalitete sodelovanja z vladi pri oblikovanju skupnih slovenskih stališč v zakonodajnem postopku EU. |
|---|