Slovenska identiteta v primežu evropskega prava
Prispevek se dotika vprašanj, povezanih s položajem slovenskega ustavnega sodstva v okviru Evropske unije. V tem okviru obravnava možna stikanja med nacionalnim ustavnim pravom in evropskim pravom, še posebej pa se dotika vprašanj, na katera bo moralo odgovoriti Ustavno sodišče, ko se bo znašlo v »p...
Gorde:
| Argitaratua izan da: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Egile nagusia: | |
| Formatua: | Article ou chapitre numérique |
| Hizkuntza: | Slovenian |
| Argitaratua: |
Revus
2014
|
| Gaiak: | |
| Sarrera elektronikoa: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Gaia: | Prispevek se dotika vprašanj, povezanih s položajem slovenskega ustavnega sodstva v okviru Evropske unije. V tem okviru obravnava možna stikanja med nacionalnim ustavnim pravom in evropskim pravom, še posebej pa se dotika vprašanj, na katera bo moralo odgovoriti Ustavno sodišče, ko se bo znašlo v »primežu evropskega prava«. Temeljna misel prispevka je, da se bo delovanje Ustavnega sodišča vsekakor gibalo med dvema skrajnostma: na eni strani bo v območju omejene suverenosti priča pritisku evropskih institucij in predvsem Sodišča ES, ki delujejo v imenu načela enotnosti evropskega prava in ki praviloma ne bodo dovoljevali bistvenih nacionalnih odstopanj. V luči učinkovitosti delovanja evropskega prava bo morala biti presoja Ustavnega sodišča nujno zadržana. Toda po drugi strani pa bo prav Ustavno sodišče moralo – upajmo, da čim manjkrat oziroma le v izjemnih primerih – »skrbeti« za ohranjanje nacionalne ustavnopravne identitete s tem, da bo pazilo, da evropsko pravi ne bi prekoračilo pooblastila, ki smo ga državljani Slovenije predali Evropi s prenosom dela suverenosti: namreč varstva človekovih pravic, pravne države in demokratičnih vrednot (vsaj) v bistveno enakem obsegu, kot ga določa naša Ustava. |
|---|