O razlagi sodnih precedensov in sodb ter posebej sodb Evropskega sodišča za človekove pravice

Sodba načeloma ni nekaj, kar je treba ali bi bilo sploh treba razlagati. Konkretna sodba inter partes mora razlagati abstraktno pravno normo. Vendar če bi bilo res, da so sodbe ESČP strogo omejene na učinek inter partes (kot je to zapisano v 46. členu Evropske konvencije), ne bi bilo potrebe po razl...

Ful tanımlama

Kaydedildi:
Detaylı Bibliyografya
Yayımlandı:URI:https://journals.openedition.org/revus,
Yazar: Zupančič, Boštjan M.
Materyal Türü: Article ou chapitre numérique
Dil:Slovenian
Baskı/Yayın Bilgisi: Revus 2014
Konular:
Online Erişim:Accès Université d'Orléans et IFPM
Accès Université d'Orléans et IFPM
Diğer Bilgiler
Özet:Sodba načeloma ni nekaj, kar je treba ali bi bilo sploh treba razlagati. Konkretna sodba inter partes mora razlagati abstraktno pravno normo. Vendar če bi bilo res, da so sodbe ESČP strogo omejene na učinek inter partes (kot je to zapisano v 46. členu Evropske konvencije), ne bi bilo potrebe po razlagi njihovega učinka erga omnes. Za ustavna sodišča in druga sodišča zadnje stopnje silogistično sklepanje (logična subsumpcija konkretnih dejstev pod abstraktno normo), ki so ga kontinentalni pravniki vajeni, se izkaže za skoraj popolnoma neuporabno. Sodniki teh instanc se morajo ukvarjati s subsumiranjem posamičnih dejstev pod najbolj splošno normo. Sodbe ESČP so dokaz za potrebo po zapolnitvi velikanske vrzeli med abstraktnim pomenom norme Konvencije in dejstvi konkretne zadeve. Ta prazni prostor je pred Sodiščem zijal pred pol stoletja, nato pa ga je to zapolnilo z vmesnimi plastmi prava lastnih judikatov. Prava vsebina Konvencije je zdaj v kazuistični judikaturi. To je tisto, kar potem povzroča potrebo po razlagi precedensov Sodišča, in ne abstraktne določbe Konvencije. Čeprav so precedensi ESČP za države podpisnice Konvencije zgolj de facto zavezujoči, pa bi načeloma prvostopenjska sodišča in vsa višje stopenjska sodišča morala uporabljati Konvencijo (tako kot jo razlaga ESČP). Moramo pa se zavedati, da gre za dolgotrajen asimilacijski proces, tudi zaradi jezikovnih in drugih kulturnih komunikacijskih ovir.