Pojmovni, tranzicijski in javnomnenjski vidik ustavnih pravic
V novem veku so postale človekove pravice posebna družbena vrednota. Institucionalizacija temeljnih pravic in njihovo udejanjanje pomenita vsebinsko merilo pravne države v določeni državi. Zato so danes omenjene pravice sestavni del družbene zavesti večine ljudstev evropskih in ameriških držav. To š...
保存先:
| 出版年: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| 第一著者: | |
| フォーマット: | Article ou chapitre numérique |
| 言語: | Slovenian |
| 出版事項: |
Revus
2014
|
| 主題: | |
| オンライン･アクセス: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| 要約: | V novem veku so postale človekove pravice posebna družbena vrednota. Institucionalizacija temeljnih pravic in njihovo udejanjanje pomenita vsebinsko merilo pravne države v določeni državi. Zato so danes omenjene pravice sestavni del družbene zavesti večine ljudstev evropskih in ameriških držav. To še posebej drži za vse tri naravne človekove pravice: do življenja, svobode in lastnine. Javnomnenjske ankete v evropskih državah kažejo na precej enotno dojemanje lastninske pravice in njenih učinkov. Na to vpliva delovanje socialne države v klasičnih evropskih demokracijah in egalitarno dojemanje anketirancev iz nekdanjih socialističnih držav v Evropi. V slovenskem javnem mnenju izstopa kot posebno pomembna družbena vrednota lastninska pravica na zemlji. Ob tem ima večina anketiranih lastninsko pravico za temelj osebne neodvisnosti in svobode. |
|---|