Sodba in ustvarjanje prava
Eugenio Bulygin, eden glavnih pravoslovcev naše dobe, v tej razpravi preuči zgradbo sodb in vlogo sodnikov pri ustvarjanju prava. Ob tem preizkusi dve trditvi, ki sta med filozofi prava zelo razširjeni, a tudi nevarno zavajajoči: 1., da so sodbe posamične pravne norme, in 2., da z izdajanjem posamič...
Tallennettuna:
| Julkaisussa: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Päätekijä: | |
| Aineistotyyppi: | Article ou chapitre numérique |
| Kieli: | Slovenian |
| Julkaistu: |
Revus
2012
|
| Aiheet: | |
| Linkit: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Yhteenveto: | Eugenio Bulygin, eden glavnih pravoslovcev naše dobe, v tej razpravi preuči zgradbo sodb in vlogo sodnikov pri ustvarjanju prava. Ob tem preizkusi dve trditvi, ki sta med filozofi prava zelo razširjeni, a tudi nevarno zavajajoči: 1., da so sodbe posamične pravne norme, in 2., da z izdajanjem posamičnih pravnih norm sodniki ustvarjajo pravo. Namesto tega utrdi naslednje: (a) Sodbe so sestavljene enote, ki vsebujejo tako posamične kot splošne norme. (b) Sodnik – v nekem smiselnem pomenu »ustvarjanja« – ne ustvarja posamičnih norm; tisto, kar pač ustvarja (vsaj v določenih primerih), so, nasprotno, splošne norme. (c) Te splošne norme, ki jih ustvari sodnik, niso obvezne, lahko pa pridobijo vpliv, s čimer postanejo del pravnega reda. (č) Pomemben prispevek k ustvarjanju prava je sodniško oblikovanje opredelitev pravnih pojmov. (d) Sodna praksa je skupek vplivnih sodniško ustvarjenih splošnih norm in vplivnih sodniško oblikovanih opredelitev. |
|---|