Argument precedensa ali stališče Ustavnega sodišča RS o prepovedi samovoljnega odstopa od sodne prakse
V celinskih pravnih sistemih je ustaljeno pravilo, po katerem odločitve sodišč niso formalni pravni vir. Ne glede na to pa z ustavno pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS (ta zahteva, da so enaki primeri odločeni enako) sodna praksa pridobi vlogo pomembnega pravnega vira tudi v novoveški...
Đã lưu trong:
| Xuất bản năm: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Tác giả chính: | |
| Định dạng: | Article ou chapitre numérique |
| Ngôn ngữ: | Slovenian |
| Được phát hành: |
Revus
2014
|
| Những chủ đề: | |
| Truy cập trực tuyến: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Tóm tắt: | V celinskih pravnih sistemih je ustaljeno pravilo, po katerem odločitve sodišč niso formalni pravni vir. Ne glede na to pa z ustavno pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS (ta zahteva, da so enaki primeri odločeni enako) sodna praksa pridobi vlogo pomembnega pravnega vira tudi v novoveških pravnih sistemih, podobno kot določa doktrina stare decisis. Slovensko ustavno sodišče je razsojanju ustavnih pritožb že podalo pomembne odločitve, potrjujoče to načelo, s katerim so zavezana redna sodišča. Ustavna pravica do enakosti pred zakonom je kršena, če je o nekem vprašanju sodna praksa ustaljena in v pritožnikovem primeru sodišče od nje odstopi, ne da bi za to izrecno navedlo utemeljene razloge. Takšen odstop od ustaljene sodne prakse lahko označimo kot samovoljno, zato bo ustavna pritožba zoper takšno sodno odločbo uspešna. |
|---|