Morala kot temelj in kriterij (vladavine) prava
Problema razmerja med pravom in moralo je trajno prisoten v pravni znanosti. O njem je bilo spisanih več teorij. Med nekaterimi obstajajo večje razlike, druge pa se razlikujejo predvsem po odtenkih. Avtor članka vztraja pri takšnem razumevanja in preučevanju prava, ki ohranja utemeljenost prava z mo...
Gorde:
| Argitaratua izan da: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Egile nagusia: | |
| Formatua: | Article ou chapitre numérique |
| Hizkuntza: | Slovenian |
| Argitaratua: |
Revus
2012
|
| Gaiak: | |
| Sarrera elektronikoa: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Gaia: | Problema razmerja med pravom in moralo je trajno prisoten v pravni znanosti. O njem je bilo spisanih več teorij. Med nekaterimi obstajajo večje razlike, druge pa se razlikujejo predvsem po odtenkih. Avtor članka vztraja pri takšnem razumevanja in preučevanju prava, ki ohranja utemeljenost prava z moralo in njuno trajno povezanost. Pri tem se opira predvsem na razpravno teorijo prava in demokracije ter na proceduralno teorijo legitimnosti, kot ju je razvil Jürgen Habermas. Poseben pomen pri evropskem razumevanju razmerja med pravom in moralo pripiše pravni filozofiji Gustava Radbrucha. Tudi on je vztrajal na trajni povezanosti prava in morale. Utemeljil je razliko med zakonskim nepravom in nadzakonskim pravom. Iz tega je izšla t.im. Radbruchova formula, ki ima dva vidika. Formula nevzdržnosti ugotavlja, ali je zakon vsebinsko nepravičen do nevzdržne mere. Formula zanikanja pa ugotavlja, ali zakon ne pomeni več »prava« zaradi zavestnega zanikanja pravičnosti. |
|---|