Vprašanje ekskluzije
Namen pričujočega članka je predstaviti sistem izločitve (ekskluzije) nezakonitih dokazov v treh sistemih, in sicer pred Evropskih sodiščem za človekove pravice (ESČP), v slovenskem sistemu in po novem hrvaškem ZKP. Pri tem se teoretično glede ekskluzije kažeta dva mogoča pristopa, in sicer: tehtanj...
Gardado en:
| Publicado en: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Autor Principal: | |
| Formato: | Article ou chapitre numérique |
| Idioma: | Slovenian |
| Publicado: |
Revus
2012
|
| Sujets: | |
| Acceso en liña: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Résumé: | Namen pričujočega članka je predstaviti sistem izločitve (ekskluzije) nezakonitih dokazov v treh sistemih, in sicer pred Evropskih sodiščem za človekove pravice (ESČP), v slovenskem sistemu in po novem hrvaškem ZKP. Pri tem se teoretično glede ekskluzije kažeta dva mogoča pristopa, in sicer: tehtanje nezakonitosti dokaza nasproti preventivnemu vplivu na delo pravosodnih organov – utilitaristično pojmovanje ekskluzije, kot ga uporablja npr. Vrhovno sodišče ZDA, ter absolutno pojmovanje ekskluzije kot izločanje nezakonitih dokazov v vsakem primeru – načelno pojmovanje ekskluzije. Od teh dveh skrajnosti je treba ločiti še tretjo možnost, ki sicer prav tako uporablja metodo tehtanja (kot pri utilitarističnem pojmovanju), vendar na kakovostno drugačen način v smislu poštenosti postopka (kot to metodo uporablja ESČP). V nadaljevanju bo prikazana teorija, kot jo je razvilo ESČP, ter primerjava takšnega sistema s slovenskim sistemom, ki pojmuje ekskluzijo v absolutnem (če ne celo absolutističnem) smislu, ter novim hrvaškim sistemom, ki pa je zašel v skrajnost dajanja prednosti učinkovitosti pregona v smislu 'malikovanja' javnega interesa. |
|---|