Pravna priroda bosanskohercegovačkog pluralnog društva i najznačajnije specifičnosti njegovog savremenog ustavnog uređenja
Politična prihodnost mednarodne skupnosti usmerja razvojne tokove o odnosu med državljansko (individualno) in nacionalno (kolektivno) identiteto. Danes ni mogoče govoriti o demokraciji in demokratičnih načelih z vidika katerekoli družbeno-politične skupnosti, če ona, na kakršenkoli način in v katere...
Guardat en:
| Publicat a: | URI:https://journals.openedition.org/revus, |
|---|---|
| Autors principals: | , |
| Format: | Article ou chapitre numérique |
| Idioma: | Bosnien |
| Publicat: |
Revus
2012
|
| Matèries: | |
| Accés en línia: | Accès Université d'Orléans et IFPM Accès Université d'Orléans et IFPM |
| Sumari: | Politična prihodnost mednarodne skupnosti usmerja razvojne tokove o odnosu med državljansko (individualno) in nacionalno (kolektivno) identiteto. Danes ni mogoče govoriti o demokraciji in demokratičnih načelih z vidika katerekoli družbeno-politične skupnosti, če ona, na kakršenkoli način in v kateremkoli obsegu zanika značaj individuuma v procesu ustvarjanja in oblikovanja sodobnih družbeno-političnih odnosov. Poleg številnih zahtev, ki jo naslavljajo kot primarni subjekt mednarodnopravneg reda in ki so povezani z določenimi trajnimi procesi državno-pravnega prilagajanja sodobnim mednarodnim odnosom, se moderna država nacij sooča tudi z velikim izzivom notranje narave – s pojavom mulikulturnih (pluralnih) družb, ki s seboj prinašajo tudi novo posledico. Namreč, vsaka sodobna država nacij predstavlja istočasno tudi skupnost državljanov in „skupnost skupnosti“ (skupnost narodnih/etničnih skupnosti), ker se z oblikovanjem različnih družbenih organizacij in asociacij omogoča posamezniku, da lažje uresničuje pravice in svoboščine. Po drugi strani pa se zaradi teh istih organizacij in asociacij posameznik sooča z omejitvami svobodnega ravnanja. Članek mag. Dženete Miraščić in mag. Zlatana Begića s pravne fakultete v Tuzli objavljamo v izvirniku. |
|---|